Primorski slovenski biografski leksikon

Dominko Fran, diplomirani fizik, izredni prof. za astronomijo, r. 26. jul. 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Oče Fran, sodni svetnik in slov. dež. odbornik za Goriško (gl. čl.), mati Caterina Bregato, roj. v vasi Nerezine na Lošinju. Osn. š. v Komnu, prva dva razr. na slov. gimn. v Gor., maturiral 1921 na it. gimn. v Gor. Fiziko absolviral na U v Bologni, doktoriral 1929. Za doktorat so mu podelili zlato kolajno »Augusto Righi« za 1929–30, ki jo je tedaj dajalo mesto Bologna za pospešitev raziskav na področju eksperimentalnih znanosti. Od 1929 do 1931 asistent pri astronomskem inštitutu U v Bologni na osnovi javnega natečaja. Tu je objavil svoje strokovne prvence v astronomski reviji Coelum (1931). Iz službe so ga odpustili, ker se ni hotel vpisati v fašistični sindikat. V času univerzitetnega študija je bil več let preds. slov. dijaškega društva Adrija (1927–30). 1928 je društvo organiziralo tridnevni seminar vseh srenj društva v Cvetrežu pri Kalu na Banjški planoti. 1931 se je poročil z Vero Primožič, hčerko sodnega svetnika Mateja. 1932 je šel v Jslo in se naselil v Bgdu. Ko mu je bilo priznano jsl. državljanstvo, je moral opraviti še dopolnilni zrelostni izpit na gimn. v Mariboru (1933). Od 1932 delal honorarno kot kalkulator pri Astronomskem observatoriju v Beogradu, 1934 so ga postavili za astr. observatorja, 1935 za asistenta (do 1938). Tu je vodil službo astr. časa in sodeloval v službi astr. računov (Astr. efemeride, Nautički godišnjak za potrebe mornarice ipd–.). Vrsto strokovnih člankov je objavil v letni publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934–38). Je soustanovitelj Jugosl. astr. društva ter soustanovitelj in sourednik poljudno znanstvene revije Saturn (1935–40). Od 1938 do začetka vojne je bil predavatelj na V. realni gimn. v Bgdu. Od okt. 1941 do apr. 1942 v zaporu gestapa in v taborišču na Banjici pri Bgdu. Po večmesečni brezposelnosti so mu dovolili poučevanje matematike in fizike na gimn. Po osvoboditvi Beograda 1944 je predsedoval prvemu mitingu štajerskih in gorenjskih izgnancev ter emigrantov s Primorske okt. 1944. Bil je izvoljen za preds. odbora, ki naj poskrbi za ustanovitev posebne bojne enote prostovoljcev iz teh slov. pokrajin; bil je član odbora OF za Bgd. Nov. 1944 se je kot prostovoljec prijavil za borca te enote. Bil je v V. bataljonu I. brigade V. Udarne Krajiške divizije, kasneje v brigadi »Italia« I. Proletarske divizije do konca vojne. Honorarno je poučeval kemijo pri Pešadijskem vojnem vseučilišču v Topčideru. 1946 so ga postavili za astronomskega observatorja, 1947 za znanstvenega sodelavca pri astr. observatoriju v Bgdu. 1948 ob ustanovitvi stolice za astronomijo pri naravoslovni fak. U v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega prof., obenem je prevzel tudi vodstvo katedre. Predaval je tri astronomske predmete: splošno astronomijo, sferno astronomijo in uvod v astrofiziko. D. je postavil astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu v Lj.; pri tem mu je pomagal kot projektant tedaj že upokojeni arhitekt inž. Franc Vrhovnik. Pri observatoriju je potresna postaja, ki stalno registrira potrese in je vključena v evropsko omrežje. Strokovno je vodil raziskovalno ekipo, ki je po večletnih opazovanjih in meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astr. dolžino, širino in smer meridiana), ter objavila rezutate v publikacijah observatorija. Bil je od samega začetka ur. Astronomskih efemerid (sedaj: Naše nebo) za Lj., ki jih izd. Prirodoslovno društvo kot letno prilogo revije Proteus, vse do leta, ko so dobile ustaljeno obliko. Vodil je akcijo za vključitev predmeta astronomija v srednješolski pouk. D. je pisal informativne članke v razne revije in časnike, predaval je na radiu in TV in v prosvetnih društvih na podeželju. Vodi sekcijo ljubiteljev astronomije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije ter je izdal poljudno knjigo Pogled v vesolje, 1957. Bil je večletni podpredsednik Zveze društev matematikov, fizikov in astronomov Jsle ter je aktivno sodeloval na njenih kongresih. Je častni član Prirodoslovnega društva Slovenije, član Mednarodne astronomske unije in njene komisije za pouk astronomije, član Astronomskega društva Italije, odbornik SM ter načelnik njene naravoslovne sekcije kakor tudi urednik ZZNT. Je član gibanja Pugwash. Za svoje delo je prejel Povelja zaslužnog člana Saveza društava matematičara, fizičara i astronoma 1974, Red za zasluge za narod III. stopnje (1951), Red dela z rdečo zastavo.

Prim.: ULjBB 1957, 33–4; 1969, 221–2; Objave ULj 1963, 33, 102–3; I. Kuščer, Ob sedemdesetletnici F. D., Delo 1963 (27. sept.); L. Čermelj, Proteus, 1972/73, 23–4 s sl.; KolMD 1975, 195–6 s sl.; A. Rejec, PDk 1973; –ar– [Albert Rejec], Nemirna 70-letnica astrofizika dr. D., Gosp 1973, 955, 3; Kojeko 2; Delo 1970, 304, 19.

A. R.

Rejec, Albert: Dominko, Fran (1903–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007680/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine