Primorski slovenski biografski leksikon

Černet Mario, beneški duhovnik, r. 20. febr. 1916 v Črnem Vrhu (Čenavarh) pri Podbonescu, u. 2. mar. 1984 v prometni nesreči pri Ospedalettu blizu Gumina (Gemona del Friuli). Oče je padel v prvi svet. vojni. Doštudiral je v Vidmu in bil posvečen v duhovnika 29. jun. 1940. Prvih 20 let je bil župnik v Topolovem, nato so ga poslali v Laze za naslednika Antona Cuffola. S pokojnim Cuffolom se je sprijateljil že v kleriških letih, med počitnicami je bil po več dni v župnišču, župnik ga je navadil ljubiti beneške ljudi in slov. jezik. Ko je prišel za župnika v Laze, so se trikoloristi bližnjih vasi zagnali vanj, češ da je komunist in jugoslovansko usmerjen, prepovedali so mu moliti en sam Očenaš po beneško. Ker ga domačini niso podprli, ga je tako prizadelo, da je začel tudi telesno hirati. L. 1962 je prišel za župnika v Žabnice v Kanalski dolini in tu je ostal do smrti. Zelo se je trudil za romarsko cerkev na Sv. Višarjah, da jo je olepšal in ohranil v slov. rokah, ker jo je hotel videmski škof izročiti v oskrbo it. redovnikom. Kot zaveden Slov. je 1963 s prijatelji organiziral tečaj slov. v Žabnicah. Za kult. potrebe je zgradil primerno dvorano. Ko so ustanovili zbor Višarski zvon, so ga izvolili za preds. – Zadnja leta je bil hudo bolan in je moral hoditi trikrat na teden v videmsko bolnišnico na dializo krvi. In na tej poti ga je počakala smrt (gotovo slabost). Pogreba v Žabnicah, ki ga je vodil videmski nadškof, se je udeležilo 50 duhovnikov (vsi beneški), veliko ljudi pa iz rojstne vasi, Topolovega in Žabnic.

Prim.: P. G., Pre Mario Cernet, Dom 1984, št. 3s sl. (razgovor s papežem); M. Jevnikar, M. Černet, KolGMD 1985, 145 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Černet, Mario (1916–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine