Costa, Giovanni Battista (pred 1611–1640)

Costa Janez Krstn., podobar, r. neznano kdaj in kje, u. 24. apr. 1640 v Lj. v vicedomiski hiši. 1624 je bil davkoplačevavec v Lj., kjer je 1611 izrezljal oltar sv. Križa za stolnico (na vsaki strani Zveličarja še po en križ razbojnikov). 1636 je izvršil veliki oltar na Blejskem otoku — Prim.: Stolna matica v Lj.; Vrhovec, Lj. meščani, 275. St.

Costa Giovanni Battista, rezbar, r. (neznano kdaj v Gorici), pokopan 24. apr. 1640 v Lj. V pogodbi z lj. škofom Tomažem Hrenom se 1612 omenja kot »rezbar iz Gorice« (Joan Baptista Costa Bildschnitzer von Görz); smeli bi sklepati, da je bil furlanskega rodu. V Lj. mu sledimo od 1611 do smrti. Leta 1624 je plačal prometni davek – 20 fl, kar dokazuje, da je bil rezbar v dobrem gmotnem položaju. Vicedom Jožef Panizoll mu je 10. mar. 1620 izdal kupno pismo za svet v Kapucinskem predmestju, kjer si je postavil 1622–39 štiri hiše. 1622 je nastopil med pričami, ki jih je Hren zaslišal glede zakonskih zadržkov Francesca Dura, steklarja iz Murana. Večkrat je bil poročna priča. 1629 je kupil od mesta deske. Umrl je v Gledališki stolbi št. 1, grob pa je našel pri frančiškanih. – 3. jan. 1612 je napravil s Hrenom obračun za oltar sv. Križa na zahodni empori stolnice, na katerem je izdelal Križanega med razbojnikoma, Magdaleno, Marijo in Janeza Evangelista za ceno 64 R., ta pa pozneje ni ugajal niti škofu R. Scarlichiju niti meščanom, zdel pa se jim je tudi premajhen; 1631 so ga odstranili. 1621 je sklenil Hren s Costom pogodbo za nov oltar sv. Jurija v stolnici; dokončan je bil 1625 in 19. maja posvečen. V sredi je bila skulptura sv. Jurija na konju (»pulchra statua S. Georgii in Equo sedentis sculpta« piše o njem vizitacija iz dni škofa Herbersteina 1684), v predeli Kristusovo rojstvo, ob straneh pa kipa sv. Katarine in Angela varuha (po Dolničarjevem opisu). Načrt za oltar je naredil Hren. – Za jezuitsko cerkev sv. Jakoba je po Hrenovem naročilu 1625 izdelal oltar Marijinega vnebovzetja za ceno 128 fl. Verjetno je bil v tej cerkvi še kak drug Costov oltar. – 1636 je napravil veliki oltar za cerkev na Blejskem otoku. – Vsi arhivsko omenjeni Costovi oltarji so uničeni. Morda bi mu smeli pripisati leta 1628 nastali veliki oltar v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, ki s svojo poznorenesančno arhitekturo in v detajlih vse do originalne poslikave kaže primorski značaj, plastike na njem pa so precej »trde«. Tudi (današnji) oltar sv. Valentina v cerkvi sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu bi utegnil kazati v Costovo smer (1627) in morda tudi stranski oltarček sv. Matija v Martinjaku pri Cerknici. Vsekakor je doživel Costa kot umetnik lep ugled in pohvalo, saj je našel naročnike tudi zunaj cerkvenih krogov.

Prim.: Janez Veider, Stara ljubljanska stolnica, Lj. 1947, pass. ; Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Hrena v slov. likovni umetnosti, Lj. 1988, pass.; Emilijan Cevc, Kiparstvo med gotiko in barokom na Slovenskem, Lj. 1981, pass.; Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Lj. 1976, 202; Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, Lj. 1886, 275. – Viktor Steska v SBL I, 86.

E. Cevc