Czoernig baron Czernhausen, Carl st. (1804–1889)

Czoernig Carl von, avstrijski statistik, zgodovinar, etnograf, r. 5. maja 1804 v kraju Černousy na Češkem, kjer je bil oče uslužbenec grofa Clam–Gallasa. Mladost je preživel in se šolal (gimn.-licej) v Liberecu, v Jičinu in v Pragi, kjer je na U začel študij prava in ga uspešno zaključil 1827 na dunajski U. Na priporočilo grofa Clam-Gallasa je bil 1828 nameščen za državnega uradnika v Trstu. Od tu 1831 prestavljen v Milan. 1834 je postal tajnik lombardskega guvernerja grofa Hartiga in bil na njegovo priporočilo 1841 imenovan za dvornega tajnika in direktorja statističnega urada na Dunaju. Na tem mestu se je zelo prizadeval za napredek raznih industrijskih in trgovskih družb, posebej Donavske paroplovne družbe (omogočil je varnejšo plovbo skozi Djerdap z odstranitvijo raznih čeri in skal pri Oršovi). Leta 1846 je postal dvorni svetnik. V revolucionarnem letu 1848 je bil ponovno v Milanu pri grofu Hartigu in je odločno zastopal avstrijske interese v prebujajoči se Italiji. Istega leta je bil izvoljen v frankfurtski parlament kot odposlanec češkega mesta Frydlanta in praška U ga je ob 50-letnici obstoja (1848) imenovala za častnega doktorja prava. Po 1848 se je nekaj časa intenzivno ukvarjal s pomorstvom Avstrije: 1850 je postal vodja oddelka za navigacijo in je ustanovil v Trstu centralni pomorski urad, da bi oskrbel Avstriji prvenstvo v trgovini z Vzhodom. Izredna dejavnost mu je prinesla priznanje: 19. 6.1852 je bil odlikovan z železno krono II. r. in prejel plemiški naslov (baron – pl. Černousyski). 1852 je bil zopet na Dunaju, kjer je vodil oddelek javnih gradenj, 1853–59 pa državne železnice. Istočasno se je zelo trudil za ustanovitev c. k. komisije za spomeniško varstvo in bil v 1. 1853–63 njen prvi preds. 1859 je postal tajni dvorni svetnik. Daleč največ prizadevanja pa je pokazal pri proučevanju in pospeševanju statistike. Osnoval je c. k. centralno komisijo za statistiko in bil 1863 imenovan za njenega prvega preds. 1866 je zbolel in se preselil v Gorico, kjer si je postavil vilo: tu je 5. oktobra 1889 umrl. Poleg službenih obveznosti, kjer se je izkazal kot vnet avstrijski državni uradnik, je C. našel čas za proučevanje statistike, zgodovine, geografije, pa tudi navad in jezikov prebivalcev, kjer je služboval; poskušal se je celo v publicistiki, saj je 1849 ustanovil gospodarsko-politični list Austria in 1850 pričel izdajati časopis Mitteilungen tiber Handel, Gewerbe und Verkehrsmittel. V avtobiografiji (izšla je na Dunaju kot tiskan rkp. 1879 in 1888) pravi, da je izdal 25 večjih del, 167 manjših del in člankov različne vsebine, bil častni član 26 znanstvenih hiš in literarnih ustanov, član 49 drugih ustanov, prejel mnoga tuja in domača odlikovanja, bil častni občan Libereca, Frydlanta, Gorice in Ogleja. V bogati beri njegovih del velja posebej omeniti anketo za ugotovitev jezikovne pripadnosti vseh področij avstrijske monarhije, ki je do 1880 prvi tovrstni poskus. Statistični podatki so izhajali v delu Tafeln der Statistik der osterreichischen Monarchie, Wien, od 1841 dalje. Iz tega se je rodilo njegovo temeljno delo Etnographische Karte der osterr. Monarchie, Wien 1855 (na 9 listih), ki so mu 1857 sledili trije zvezki spremnega besedila: Etnographie der osterr. Monarchie, I–III, Wien 1857. Čeprav je to delo nedokončano, je vendar zelo važno za poznavanje jugoslovanskih etničnih problemov. K temu velja dodati še Statistisches Handbüchlein für die osterr. Monarchie, Wien 1861; Oesterreichs Neugestaltung 1848–1858, MI, Wien 1858; članek Zur Reform der administrativen Statistik (v Statistische Monatschrift, VIII. Jg., XII. Heft). Pomembne so vsekakor razprave, ki obravnavajo slovenski prostor, zlasti ozemlje Goriške. Že 1868 je C. dal pobudo za ustanovitev Društva za deželoznanstvo, ki bi preiskovalo razne razmere goriške dežele, a ni našel pravega odmeva, zato je društvo propadlo (SN 1868, 14. IV.). Osrednji spis za Goriško je geografski, statistični in zgodovinski prikaz z naslovom Das Land Görz und Gradisca, Wien 1873–74, I–II (v ital. prevodu E. Pocarja, II territorio di Gorizia e Gradisca, Gorizia 1969). Zgodovinski značaj imajo tudi spisi: Die gefiirstete Graf schaft Görz un Gradisca, Görz 1891 (ital. prevod F. Simziga, La principesca contea di Gorizia e Gradisca, Gorizia 1891); Die Grafschaft Görz und Gradisca unter osterr. Herrschaft 1500 bis 1880 (v Wiener Zeitung 1880, št. 245 in 246); Die vordere Grafschaft Görz mit Rückbl. auf die Geschichte des Pustertales in Mütelalter (v Zeitschrift des Ferdinandeums, 21, 1887, str. 15–85); Ueber Friaul, Seme Geschichte, Sprache und Altentumer (v Sitzungberichte der phil.-hist. Classe der kaiser. Akademie der Wissenschaften in Wien, 1853, B. X, str. 137); Die Stadt der Gallier bei Aquileia (v Mitteilungen der k. k. geograph. Gesellschaft in Wien, Bd 21 (1878), str. 49–57); Geschichte der Triester Staats-Kirchen und Gemeinde Steuren, Triest 1872. Na področju etnografije: Die alten Volker Oberitaliens, Wien 1885; Ueber die Ethnographie Oesterreichs (v Sitzungsberichte der phil.-histor. Classe der k. Akademie der Wissenschaften, XXIV Band, str. 277). Na področju lingvistike: Die deutsche Sprachinseln in Suden des geschlossenen deutschen Sprachgebietes in ihren gegenwdrligen Zustande, Klagenfurt 1889; Die deutschen Sprachinseln sudlich der Alpen (v Mitteilungen des deutsches und osterr. Alpenvereins, Jg. 1888); Die Sprachinsel Deutschruth (v Zeitschrift des d. und. 6. Alpenvereins, Jg. 1875); Die deutsche Sprachinsel Gottschee (v Zeitschr. des d. un 6. Alpenvereins, 23. Nov. 1878); Die deutsche Sprachinsel Sanvis in Friaul (v Zeitschr. des d. und o. Alpenvereins 1880). Na področju geografije: Ueber in die in der Grafschaft Görz seit Romerzeiten vorgekommene Verdnderungen der Flussldufe. Der Isonzo als der jüngste Fluss von Europa (v Mitteil. der k. k. geograph. Gesellschaft in Wien, Bd 19, 1876, str. 49–54, ital. prevod Mutamenti del sistema fluviale avvenuti nella contea di Gorizia dai romani in poi v Atti e memorie dell'i. r. Società agraria di Gorizia, N. 4, 1876); Burg Görz. Neue Auf., Gorizia 1965; Entdeckung einer Karstgrotte (bei Borgnano) (v Deutsche Rundschau fiir Geogr. und Statistik, 12 (1890), str. 322).

Prim.: F. Umlauft, Carl v. Czoernig (Deutsche Rundschau fur Geographie und Statistik, Wien, 1884, 472–474, s sl.); E. Maionica, Saggio critico-letterario, Carlo b. de Czoernig, Gorizia 1889; Eco, 5. in 7. okt. 1889; F. Zwitter, C, EJ Zgb 1956, str. 512 (popravi datum smrti: 5., ne 25. X. 1889); F. Kroller, Saggio di bibliografia in lingua tedesca sul Goriziano (v StudG 1966, vol. XXXIX); E. Pocar, Premessa (VII–XIII) v C. Czoernig, II territorio di Gorizia e Gradisca, Gorizia 1969; L'Immagine di Gorizia, Gor. 1974, 15, 32, 77, 140, 147, 189.

Kralj