Cremonesi Pillepich, Arduino (1912–1983)

CREMONESI PILLEPICH, Arduino, šolnik, publicist (r. 28. 8. 1912, Reka, Hrvaška; u. 4. 6. 1983, Videm/Udine, Italija). Oče Piero Pillepich, knjižničar, mati Alice Pillepich, r. Cremenich (poitalijančeno v Cremonesi). Hči Livia Cremonesi, učiteljica, publicistka.

V rodnem mestu je obiskoval mornariško šolo, v Trstu je opravil učiteljski izpit. Služboval je kot osnovnošolski učitelj (1934–64). Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Harijah pri Ilirski Bistrici. Tam je spoznal bodočo ženo Marijo Boštjančič, ki mu je odpirala poglede na slovenski svet. Tega je še bolje spoznal med drugo svetovno vojno, ko je služboval v Ljubljani v šolskih organih italijanskih okupacijskih oblasti. Od 1944 je živel v Milanu, po končani vojni pa se je naselil v furlanskem Tavagnaccu, od 1952 do smrti je bival v Vidmu. Ves čas je deloval kot učitelj, 1965 je v Gonarsu postal didaktični ravnatelj. Po prihodu v Furlanijo je začel raziskovati zgodovino te dežele in se pri tem srečal tudi s Slovenci, ki jih je prepoznal kot pomembne tvorce furlanske preteklosti, kar je pokazal tudi v knjigi o evropski dediščini oglejskega patriarhata (1972). Veliko je objavljal v furlanskem periodičnem tisku, nekaj člankov je izšlo tudi v slovenščini (Goriški letnik, Kronika). V italijanski javnosti je nastopal tudi kot predavatelj. Sodi v vrsto italijanskih domoznancev, ki so si prizadevali za poznavanje Slovencev med Italijani. Poznavanje slovenščine in slovenske literature mu je bolj kot italijanskim zgodovinarjem, ki jezika niso obvladali, omogočalo vpogled v slovensko in jugoslovansko zgodovinopisje. Nekatera njegova izvajanja so temeljila na ljubiteljskem raziskovanju preteklosti in so bila pogostokrat posledica njegove naklonjenosti do Slovencev.

Cremonesi Pillepich Arduino, šolnik in publicist, r. 29. avg. 1912 (op. ur.: 28. avg. 1912) na Reki, oče Piero Pillepich je bil knjižničar, mati Alice Cremenich. Dovršil je Istituto nautico na Reki (1932) in napravil učit. izpit v Trstu 1933. Poučeval je na osn. šolah (1934–64), od 1965 dalje je bil didaktični ravnatelj v Gonarsu do upokojitve, živi v Vidmu, kjer je poučeval nemščino in francoščino v večernih tečajih združenja Acli (1958–71). Predaval je v raznih it. mestih o slov. lit. in nastopil z njo tudi na TV v oddaji Rischiatutto (1972). Leta 1975 je predaval v raznih krajih o zgod. in kulturi rimskega Ogleja in posebno o turških navalih na Kranjsko, Koroško, v Furlanijo, Toskano in v Južno Italijo. O slov. zgod. in lit. je pisal v Scuola d'Europa (Rim), v La Vita Cattolica in Messaggero Veneto (Videm), zdaj piše v videmske revije II Friuli, La Panarie in Bollettino Ufficiale della Camera di Commercio in v gor. Iniziativa Isontina. Jedro njegovega dela predstavlja knjiga Ueredita europea del Patriarcato di Aquileia (Udine 1972, 2. dop. izd. 1974). V njej je ob zgodovini oglejskega patriarhata prikazal njegov vpliv na Slovence, opisal samostane na slov. tleh, turške vpade, protestantizem in kat. versko obnovo, sklenil pa je knjigo s kratkim pregledom slov. kulture. Uporabil je bogate vire in jih na koncu navedel. 1975 je priobčil v Goriškem letniku razpravo Opatija v Rožacu (GorLtk 1975, 2; prevod M. Češčut). Druga njegova knjiga Udine. Guida storico-artistica (Udine 1975). V tisku ima delo (op. ur.: ).

Prim.: Osebni list; M. Šah, Evropska dediščina, M(Trst), XVI, 11, 1972, 179–180; A. Rejec, Evropska dediščina oglejskega patriarhata, PiČ V, 1–2, 1973, 126–7; a. b., Evropska dediščina oglejskega patriarhata, KatG 30. XI. 1972; Slovensko slovstvo na ital. televiziji, Gosp. 25. II. 1972; Mario Quargnolo, Una documentata ricerca storica di Arduino Cremonesi, Messaggero Veneto, Udine 20. febr. 1972. Isti: Nel cuore d'una città serena, MessV, Vid. 25. VIII. 1975; Etp (Etalcredo Pascolo), L'eredità europea..., Int Furlane, X, 11, Vid. 1972; N. N., L'eredità europea..., Friuli d'oggi, Vid. 10. XII. 1972; Metejensis (Camillo Medeot), L'eredità europea..., Vocel 7. IV. 1973. Isti: Una guida al capoluogo friulano, VoceI 9. IX. 1975; Galliano Zof, L'eredità europea, La Panarie, Vid. jun. 1974; Lucio Peressi, L'eredità europea..., La Vita Cattolica, Vid. 29. VI. 1975; Celso Macor, Udine..., Iniziativa Isontina, Gor. dec. 1975; Domenico Zannier, Udine, guida storico-artistica, La Vita Cattolica, Vid. 19. VIL 1975; N. N., Una citta sconosciuta a molti dei suoi abitanti, Gazz. 24. VIL 1975; Luigi Comuzzi, Una guida che conduce per mano, Boli. Uff. della Camera di Commercio, Vid. sept. 1975; Draga 74, 15–16 s sl.; StudG 1976.

Jem.