Primorski slovenski biografski leksikon

Caffou (Kafol) Feliks Anton, semeniški ravnatelj, r. 14. jan. 1799 v Cerknem, u. 3. jan. 1877 v Gor. Oče Štefan, posestnik, med francosko zasedbo »maire«, župan, mati Katarina Klavžar iz Ročinja. Osn. š. v Idriji (1806–09), gimn. v Lj. (1809–17), dva letnika bogoslovja v Lj. (1817–19), eno v Gor. (1819–20) in nato na Dunaju kot gojenec Avguštineja (1820–24). Posv. je bil na Dunaju (3. 2. 1822), kjer je opravil tudi rigoroze in celo konkurz (17. 7. 1823) za stolico moralne teolog. v gor. bogosl. semen. Na gimn. v Lj. je imel za profesorje Valentina Vodnika, Matijo Kalistra, Jožefa Wallanda in pri filozofiji Matevža Ravnikarja. Kot bogoslovec v Lj. je obiskoval tečaj slovenščine pri Francu Metelku. Na Dunaju je prijateljsko občeval s Friderikom Barago, ki je tedaj tam študiral pravo. Vrnil se je v Gor. in zasedel stolico moralne teologije v osrednjem semenišču (23. 4. 1824) ter jo obdržal do upokojitve (1. 11. 1870), ko mu je sledil Carlo Valussi. Na drž. liceju v Gor. je vrsto let poučeval teoretično in praktično filozofijo (1828–32). Leta 1848 se je odpovedal službi semeniški ravnatelj Peter Filej; nadškof Luschin je na to mesto imenoval Caffoua, ki je nato vodil bogosl. semen. v zelo viharnih časih (1848–59). V znak priznanja ga je nadškof Gollmayr, skupno s semen. profesorjema Jožefom Crobathom in Jakobom Stibielom, imenoval za konzistorialnega svetnika (1855) in zatem za častnega kanonika stolnega kapitlja (1857). Po C. naročilu je Jožef Tominc naslikal Marijino podobo nad oltarjem v semeniški cerkvi sv. Karla. Zaradi slabega zdravja se je odpovedal ravnateljstvu (1859), sledil mu je Janez Budau. Nadškof je tedaj imenoval C. za škofijskega komisarja pri bogoslov. izpitih v semenišču in na frančiškanski gimn. na Kostanjevici. C. je vzdrževal prijateljske stike z gor. aristokratskimi krogi (grofje Attems, baroni Buffa, Codelli, Degrazia, okrožni glavar grof. Gleisbach) in s pregnano francosko kraljevsko družino, ko se je naselila v Gor., grofu Chambordu je celo preskrbel stanovanje. Škofje Walland, Luschin in Gollmayr so C. cenili kot zvestega sodelavca in modrega svetovalca. Za Slovence je C. važen še zlasti zato, ker se je pod njegovim vodstvom v gor. osrednjem semen. močno razvila narodna zavest med bogoslovci, ki so jo nato kot dušni pastirji krepili med ljudstvom.

Prim.: Š. Kociančič, Caffou Felix Antonius et Crobath Josephus Fridericus, Goritiae 1877; Claricini 350; N 1877, 14; ZD 1877, 11; Eco 1877, 6. 1.

R. K.

Klinec, Rudolf: Caffou, Feliks Anton, častni kanonik (1799–1877). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004970/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine