Primorski slovenski biografski leksikon

Brozina Frane, krojač, tigrovec, r. 3. jul. 1905 v Jelšanah. Oče Jožef, mati Tereza Iskra; Brozinovi so vsi sodelovali v TIGR razen mlajšega Ivana. V zelo aktivni jelšanski celici so bili Jože Hrabar, gostilničar, in Karel Udovič, cestar. Vsi trije so se udeleževali sestankov v hiši Viktorja (Vika) Bobka, ki jim je izročal liter. in posamič so hodili ponjo k njemu v Trnovo, pa tudi Bobek jim jo je s kolesom prinašal v Jelšane. Po Bobkovem naročilu so nosili liter. v Jelšane Bobkova žena Fani Urbančič, Mici Urbančič, posebno še Al. Pugelj iz Kosez, Al. Zidar iz Topolca, ki jo je oddajal na cesti Karlu Udoviču. Jože Hrabar je imel tajno knjižnico, posojal je razne knjige, prinesene iz Jsle. Jelšanska celica je bila povezana s celicami drugih vasi, še tesneje s celico v Gor. Zemonu pod vodstvom prizadevnega Marija Hrovatina, ki je hranil orožje in strelivo. Člani jelšanske celice so nosili liter. v Jušiče organizatorju TIGR-a Vinku Brozini, v Rupo Jožetu Mikuliču iz Lipe, v Permane Loj. Perčiču, v Lipo Iv. Gaberšniku in gostil. Dragu Pužu, v Novokračine, tu so bili v celici Jože Štemberger (Županov), Peter Valentič, Jože Maljavčev, Fr. Kalčič, v Pasjak, kjer je bilo več sodelavcev, v Brdo gostil. Dujmoviču in Iv. Popovu. V Jelšanah je bil zelo aktiven Stojan Surina. B. se je v temi v nedeljo vračal z bratom Vinkom in Iv. Spinčičem s sestanka pri Iv. Štembergerju v Žabičah domov v Jelšane. Na vrhu klanca blizu Sušaka so zavalili 200 sodov asfaltne smole v 300 m globoko dolino Dletve, da bi ovirali asfaltiranje ceste, po kateri bi se vozil Benito Mussolini. Ker se je pojavila vojaška izvidnica, niso uspeli s kamni razbiti dna 30 lesenim sodom, da bi se iz njih izlila asfaltna smola. B. je med nadaljevanjem vožnje v strmem klancu padel s kolesom in si poškodoval roko. Na njegovo priporočilo sta tovariša prenočila pri njem v Jelšanah, ker bi ju sicer faš. na križišču v Rupi ustavili. Odpeljala sta se s kolesi naslednje jutro v Jušiče, B. pa k zdravniku v Ilir. Bistrico. Karabinjerji so prišli ponj v Jelšane, in ker ga ni bilo, so naročili, naj pride v kasarno v Ilir. Bistrico. B. je šel in karabinjerskemu maršalu dopovedal, da je bil prejšnji dan pri krojaču in padel. Maršal se je drl nad njim, da so bile vse trgovine zaprte zaradi nedelje. B. ga je prepričal, da je bil s krojačem dogovorjen, in karabinjer ga je odslovil.

Prim.: Osebni arhiv; T. Rutar, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 2/1984, 71.

Rut.

Rutar, Tone: Brozina, Frane (1905–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004810/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine