Primorski slovenski biografski leksikon

Bizzaro de Paolo, advokat in starinoslovec, r. 1. febr. 1811 v Bakru, u. 13. okt. 1908 v Gorici. Obiskoval je U v Padovi, kjer je diplomiral iz prava. Advokaturo je opravljal v Gor. Poleg svojega osnovnega poklica se je posvečal študiju geografije, hidrografije in orografije. Zaradi vidnih dosežkov na tem področju je bil imenovan za dopisnega člana domoznanskega društva (storia patria) v Benetkah. Poleg opisanih zanimanj se je posvečal tudi arheologiji. 1875 ga je dunajska c. k. centralna komisija za spomeniško varstvo imenovala za konservatorja za področje Sežane, Tolmina in Gor. in ga ponovno potrdila še 1905. – B. je izkopaval v Ronkah, v Villesse in v Ajdovščini. Bil je po sveto-lucijskem župniku T. Rutarju prvi, ki je v strok. liter. opozoril na veliko svetolucijsko železnodobno nekropolo in tu tudi prvi izkopaval. 1880 je odkopal 70 grobov.

Prim.: I. Pisano, Ricordo di un pioniere dell'assistenza all'infanzia, Il Piccolo sera 20. okt. 1958; Il Raccoglitore 8. okt. 1880, št. 11; La Rassegna 1885, št. 11–13; SN 28. jan. 1886, št. 22.

Svd.

Svoljšak, Drago: Bizarro, Paolo de (1811–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004300/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine