Primorski slovenski biografski leksikon

Bizjak Mihael, (Žefov Miha z Bače nad Podbrdom), bajtar, lovec, kurir TIGR, r. 11. sept. 1903 na Bači, u. tu 17. jul. 1982. Oče Mihael, mati Neža Beguš. B. je bil zaveden Slov., oče 6 otrok in velik poštenjak. Zaradi faš. nasilja in poitalijančevanja je z veseljem sodeloval v TIGR-u. Kot kurir je začel ob ureditvi tajnega kanala Jesenice–Baška Grapa–Gorica pozimi 1926–27 nositi čez drž. mejo v Podbrdo razno liter. v velikih količinah in šifrirano pošto v obe smeri. Tajni kanal so organizirali Berti Rejec in Zorko Jelinčič iz Gor. v sodelovanju z obmejnim komisarjem na Jesenicah Tonetom Batageljem iz Šturij (Ajdovščina) ter primor. emigranti v Lj., ki so liter. nosili na Jesenice. B. sta vpeljala v ileg. TIGR Jul. in Ang. Torkar iz Podbrda. B. je bil aktiven, pripravljen podnevi in ponoči ob vsakem vremenu za prehod meje. Kot lovec je imel od faš. oblasti dovoljenje do meje in bil pogosto na lovu s faš. polic. komis. v Podbrdu, ki je s svojimi agenti stikal za njim, toda brez uspeha. B. je ileg. prekoračil mejo z lovsko puško, šel na jsl. strani v graničarsko karavlo (kočo), kjer je večkrat že dobil zavoj liter. Z Jesenic sta jo na svoji službeni poti nosila v Boh. Bistrico večinoma P. Bizjak in Fr. Fabjan, oba zaposlena pri obmejnem komisariatu na Jesenicah (gl. PSBL Julij Torkar, Angel Torkar). B. je liter. in pošto prejemal v Boh. Bistrici od postajnega načelnika Fr. Bizjaka iz Sanabora pri Vipavi, včasih je šel ponjo na Jesenice, včasih so jo nesli graničarji iz Boh. Bistrice na Baško sedlo. B. je namreč hodil z Bače čez Baško sedlo v Jslo. Na začetku je nosil ta material v Podbrdo, toda zaradi varnosti, ker je bilo v Podbrdu izredno veliko varnostnih sil (policije, karabinjerjev, fašistov, financarjev, vojaštva), sta izmenoma ponoči nosila z Bače v Podbrdo pošto in liter. Jul. in Ang. Torkar. Drugi kurir TIGR Franc Drole iz Porezna je liter. iz Jsle prinašal čez goro Porezen v Podbrdo. Do Grahovega ob Bači jo je redno ponoči nosil Drole, včasih tudi Miha Bizjak in drugi. B. je občasno nesel liter. tudi k Sv. Luciji (Most na Soči) in v Tolmin. Sredi dec. 1928 je faš. polic. ponoči aretirala Fr. Droleta Zarakovcem (v Klontah), ga hudo pretepala v karab. kasarni na Grahovem. Aretirani so bili Fr. Golob z Grahovega, Ign. Šturm in Maks Kenda s Kneže ter Ang. Torkar iz Podbrda. Drole je nosil liter. v nahrbtniku, ki je bil last Mihe Bizjaka. Ta je bil s tem nahrbtnikom prejšnji dan na lovu s polic. komis. iz Podbrda, zato je B. poslal osebo v Gor., da je prinesla enak nahrbtnik. Policija je v Gor. preiskala stanovanje Bertija Rejca. Nekaj dni sta bila zaprta v Gor. učit. Tone Majnik iz Volč in učit. Maks Rejec iz Tolmina. Aretirani so bili prepeljani v gor. zapore. Po 9 mes. sta bila izpuščena Ang. Torkar in Maks Kenda. Kanal v Baški grapi je usahnil. Na Grahovem sta nadaljevala delo zaprtega Goloba mati in sestra, ki je večkrat prinesla iz Jsle liter. v nahrbtniku. Ona in njen mož sta znosila letake za bojkotiranje fašist. volitev 24. mar. 1929. B. je bil osumljen in osovražen, imel je več polic. preiskav. Poleti 1929 so mu faš. ponoči zažgali hišo. Zgorelo je pet hiš na Bači. B. je vedel, da je bil požigalec faš. narednik Puli. B. so poklicali v Podbrdo in polic. komisar ga je prisilil podpisati izjavo, da Puli ni zažgal njegove hiše. B. je stalno sodeloval v TIGR, vodil iz It. čez drž. mejo v Jslo bežeče protifaš. Med 1942–45 je sodeloval v NOBJ.

Prim.: Pripovedovanje Jul. in Ang. Torkarja, Mihe in P. Bizjaka, Slavka Jelinčiča, Alb. Rejca, Fr. Goloba, Marice Golob, Pavle Štucin, učit. Vladka Kogoja, učit. Alfonza Štruklja; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ileg. org. TIGR na Tolminskem 1927–1940, TolmZb. 1975.

Rut

Rutar, Tone: Bizjak, Mihael (1903–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004270/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. julij 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine