Primorski slovenski biografski leksikon

Bravničar Matija, skladatelj, r. 24. febr. 1897 v Tolminu. Oče Franc, mati Marija Leban. V Gor. dovršil učit. in študiral glasbo pri Karlu Sancinu in Josipu Michlu, kompozicijo pa pri Mariju Kogoju in na konservatoriju v Lj. (S. Osterc), kjer je 1932 diplomiral. Bil je član orkestra lj. O (1919–1945), direktor AG v Lj. (1945–1949), načelnik oddelka za glasbo pri DZS (1949–1952), preds. DSS (1949–1952) in preds. Zveze jsl. skladateljev (1953–1957). Od 1952 je prof. kompozicije na Akademiji za glasbo, od 1951 urednik SGR. B.-jeva glasbena ustvarjalnost je zelo plodovita. Orkestralna dela: Tri simfonije: I. (1947), II. (1951), III. (1956); Suonada (1931); Slovenska plesna burleska (1932); Slavicus Hymnus, slavnostna uvertura (1931); Kralj Matjaž, uvertura (1932); Divertissement, za godalni orkester in klavir (1933); Belokranjska rapsodija (1939); Simfonična antiteza (1940); Kurent, simfonična pesnitev (1950); Plesne metamorfoze (1955); Marcia Rondo (1960); Koncert za violino in orkester (1962); Koncert za rog in orkester (1963); Koncert za violino in orkester (1964); Koncert za rog in orkester (1964); Fantasia rhapsodica za violino in orkester (1967). Komorna dela: Kvintet za pihala (1933); Trio za pihala (1933). Solistično instrumentalna: Za violino in klavir: Tango mouvement (1936); Bagatelle agitée (1937); Danse, improvisation (1938); Berceuse interrompue (1940); Elegia nocturna (1940); Fantazija (1942); Suonada in modo antico (1949); Mladi koncertant (1954); Dialog, za violončelo in klavir (1965); Sonata, za violino (1966); Etudes et Caprices, za klavir (1951); Deset komornih skladb (1952); Album za mladino (1953); Allegro scherzoso. – Vokalna: Kantata Hlapec Jernej in njegova pravica za soliste, zbor in veliki orkester. Samospevi: Žalostinka, Šest Kajuhovih, Jesenska elegija in drugi. Zbori: Polžja hišica, Moj očka je rudar. Opere: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1930); Hlapec Jesnej in njegova pravica (1941). Značilnosti: V dramskih delih se B. približuje tipu oratorijske opere. V simfonična dela vnaša slovenske folklorne elemente in se s tem loči od glasbenega kozmopolitizma. Zaradi te svoje opredeljenosti rad sega po tekstih o preteklosti slovenskega naroda, čeprav ekspresionist, se izogiba absolutni glasbi; bližji mu je programski koncept. Oblikovno je jasen, logičen in dosleden. Nagrade: Na konkurzu Slov. filharmonije 1932, I. nagrada (Slavnostna uvertura); nagrada Dramatičnega društva (opera Pohujšanje v dolini šentflorjanski); banovinska nagrada (opera Hlapec Jernej in njegova pravica); na konkurzu Zveze jugoslovanskih skladateljev I. nagrada (Simfonična antiteza). S kritikami koncertov sodeloval v revijah (prim. Maska 1920–21, 119–22).

Prim.: L. M. Škerjanc, Od Bacha do Šostakoviča. Cankarjeva založba v Lj. 1959; Dragotin Cvetko, Stoletja slovenske glasbe. Cankarjeva založba v Lj. 1964; Ciril Cvetko, Opera in njeni mojstri. Mlad. knjiga v Lj. 1963; Muzička enciklopedija (Leksikografski zavod FNRJ); Kompozitori i muzički pisci Jugoslavije (Savez kompozitora Jugoslavije 1968); Prijatelj 1940, 6, 232, [intervju napisal] Ivo Peruzzi; Matija Bravničar, Avtobiografska skica, Nsd 1972, 4, 329–32 s sl.; Miran Sattler, M. B., Dnevnik 1972, 42, 5 s sl.; Jože Sivec, M. B., NRazgl 1972, 5, 145; M. B. 70-letnik, Delo 1972, 52, 6 s sl.; SPor 1957, 51; LdP 1957, 50; SGR 1957, 4, 39–40; SGL I, 76–7; Letopis SAZU 25, 1975, 77–9 s sl. + bibl.; SB 1945 –; MSE I, 213 s sl.

Har.

Harej, Zorko: Bravničar, Matija, akademik (1897–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. avgust 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine