Primorski slovenski biografski leksikon

Božič Mansvet (v zadnjem času tudi Božič Kette, v tujejezičnem svetu Bozic), pri krstu Ivan, kapucin, misijonar in univerzitetni učitelj, r. v Dolgi poljani, župnija Budanje na Vipavskem, 5. avg. 1928 kot deveti otrok Jožeta, mizarja-sodarja, in Terezije Kette. Očeta je izgubil kot 6-mesečno dete in bil dolgo časa izredno šibkega zdravja, spremljale so ga stalno zapljučnice. Kot sodar je oče večkrat delal za potrebe kapucinskega samostana v Vipavskem Križu, z njim je tja večkrat zahajal Ivanov starejši brat, ki je bil kasneje nekaj časa v gor. Alojzijevišču, a je še mlad umrl. Iz teh družinskih vezi je zraslo tudi Ivanovo zanimanje za kapucine in odločitev, da stopi v ta red. Leta 1938–39 je bil v samostanu v Vipavskem Križu, nato pa študiral gimnazijo in bogoslovje v mestih Rovigo, Verona, Vicenza, Padova. Dvakrat je zaradi odličnih šolskih uspehov preskočil razred (3.-4., 6.-7.). V duhovnika ga je 25. marca 1953 posvetil beneški patriarh Angelo Roncalli, kasnejši papež Janez XXIII., ki je z B.-om imel vedno dobre stike, tudi še v času papeževanja (med drugim mu je svetoval, naj ostane tam, kjer ga božja previdnost oz. predstojniki hočejo imeti; to v zvezi s tem, da se B. ni vrnil med člane slov. kap. province). Okoli 1955 je odšel kot misijonar v Brazilijo. V oskrbi je imel veliko in razsežno pokrajino, ki jo je obhodil-prepotoval (z vlakom idr.) komaj vsake 3–4 mesece. Svojo rezidenco je imel v mestu Londrina. Istočasno pa se je študijsko izpopolnjeval. V domovino se je vrnil na obisk prvič leta 1962, ko je že poučeval na univerzi, drugič pa 1970. Nekoliko prej ga je krajevni škof v Braziliji imenoval za svojega tajnika, medtem ko se je prej ves posvečal delu s študentsko mladino. Najprej je v Sao Paulu pomagal snovati frančiškansko univerzo, potem pa je na njej predaval. B. je dosegel doktorat iz čiste filozofije, zgodovine in prava, zraven pa razne druge študijske naslove: je predavatelj za socialno antropologijo, za vzgojne usmeritve, dosegel je licenciat v teologiji, časnikarstvu in medicinski deontologiji, kakor je tudi diplomiral iz latinskega, angleškega, nemškega, ruskega in italijanskega jezika. Je tudi velik dobrotnik lj. Teološke fakultete (novi prizidek).

Prim.: Krstne matice; Cerkev na Slovenskem, 441; podatki B. sestre (pisma, vizitke, itd.).

Brj.

Brecelj, Marijan: Božič, Mansvet (1928–2007). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002870/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. september 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine