Primorski slovenski biografski leksikon

Boškin Angela, prva slovenska in jsl diplomirana otroška negovalka, medicinska sestra, r. 21. jun. 1885 v Pevmi. Oče Franc, kovač, mati Marija Mikulus. Iz številne družine devetih otrok. 20-letna je odšla na Dunaj gospodinjit starejšemu bratu. 1912 se je odločila za poklic medicinske sestre. Bila je sprejeta na porodniško-ginekološko kliniko dr. Wertheima, na oddelek za novorojenčke. Po enoletni praksi že lahko nadomeščala oddelčno sestro. Po dveh letih sprejeta za asistentko pri dr. Wertheimu. Leta 1915 je bila dodeljena v rekonvalescentni oddelek vojaške bolnišnice, kasneje sanitetni ekipi švedske misije v bolnišnici Mednarodnega RK. 1917 postala glavna sestra v rezervni vojaški bolnišnici. V tistem času je bil na Dunaju ustanovljen tečaj za socialno-zdravstveno delo za vzgojo »skrbstvenih sester« (Fürsorgeschwester). B. se je takoj vpisala in bila sprejeta v II. tečaj. Tu je poslušala dr. Leopolda Molla, znanega pediatra, zagovornika nove t. i. socialne smeri, primarija in docenta, ki je na Dunaju ustanovil službo otroške zaščite in mladinskega skrbstva (Konsortium für Kinderschutz und Jugendfürsorge). Tako dr. Moll kakor tudi Anny Tausche, ki je predavala metodo in tehniko odprte zaščite za otroke, sta B.-ovo preusmerila na delo pri varstvu matere in otroka. Ko se je ustanavljala mreža socialno-zdravstvenih služb, je B.-ova prejela dekret za Trst kot »skrbstvena sestra« (danes medicinska sestra v patronažni službi). Za »skrbstveno sestro« diplomirala okt. 1918. V novo državo SHS je prišla z zadnjim transportom Slovencev in Hrvatov, ki so se selili iz Avstrije. Delala je med vojaki, med gor. begunci itd. Minister Anton Kristan je preko nadzornice za mladinsko varstvo Alojzije Štebijeve dosegel, da je bila sprejeta na Jesenicah v majhni bolnišnici »Bratovske skladnice«. Tu je ogromno napravila z obiski na domovih, predavala in vzgajala in organizirala socialno pomoč. Vso oporo je našla v dr. Kogoju, tamkajšnjem zdravniku. Predlagala je ustanovitev in oblikovala program »posvetovalnice za matere in dojenčke«. Ob podpori Štebijeve je bil predlog sprejet in B.-ova je organizirala v jeseniškem otroškem vrtcu prvo posvetovalnico. Pri delu je B.-ova uvedla »izposojevane košare« z najnujnejšimi higienskimi pripomočki in osnovnim posteljnim perilom za porodnice. Maja 1922 je zapustila Jesenice z nalogo, da uredi otroško zavetišče v Bohoričevi ulici, iz česar se je leta 1922 razvil Zavod za socialno higiensko zaščito dece v poslopju stare porodnišnice (danes C oddelek otorinolaringološke klinike). L. 1923 je bila v okviru zavoda ustanovljena enoletna šola za sestre. Obiskovala jo je tudi B.-ova, ker je morala nostrificirati diplomo, obenem pa poučevala patronažno službo, in to do 1926, ko je bila premeščena v Trbovlje. Ko je bilo 1926 ustanovljeno Društvo zaščitnih sester, je B.-ova postala njegova predsednica. V Trbovljah je zopet odprla posvetovalnico, ki so jo zaprli po odhodu Bonesove v Mrb. V zasavskem rudarskem središču se je morala spoprijemati z revščino, socialno zapuščenimi otroki in celo mladoletno prostitucijo. 1939 so B.-ovo poklicali v Lj. na Higienski zavod, da bi tu organizirala potujoče razstave po slovenski provinci. Obiskala je Slovenske gorice in Kočevsko. Predavala je in s filmi ponazarjala protituberkulozno zaščito in protialkoholno akcijo, še istega leta je bila nastavljena v zdravstveni dom v Škofji Loki. Po nemški zasedbi ji je diploma dunajske šole omogočila, da je lahko opravljala svoje delo med Slovenci. Hodila je tedensko v Kranj, kamor so Nemci preselili rentgen. Od tu je skupaj s predstavnicami hitlerjevske organizacije NSV (Nazionalsozialistische Volkswohlfahrt) obiskovala podeželje, predvsem Gorenjo vas in Selca v Selški dolini, vendar ji niso povsem zaupali. Boškinova je ljudi poučevala, naj zamolčijo pojave alkoholizma v družinah, dedno slaboumnost ali obremenjenost, kajti sicer bi nemška rasna čistka družinam s takimi otroki odtegnila socialno pomoč. Zaradi skrajne izčrpanosti je v sept. 1944 stopila v pokoj in se preselila v rojstno Pevmo. Odlikovana je bila z jsl redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, z zlato značko medicinskih sester. Po vrnitvi v Pevmo se je udeleževala prosvetne dejavnosti. Agilna v društvu Naš prapor (odbornica), članica glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev.

Prim.: Poslanstvo, 96; [Cita Bole] L. B., Naša prva medicinska sestra A. B.-ova, ZO 1969, 123−30 s sl.; Naša prva medicinska sestra, NŽ 1969, 10−11 s sl.; A. B. iz Pevme prva otroška negovalka, PDk 1969, 294, 6 s sl.; ZdrV 1970, 4, 141 s sl.

Brj.

Brecelj, Marijan: Boškin, Angela (1885–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002770/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine