Bobič, Leopold (1884–1959)

Bobič Leopold, javni delavec, r. 2. maja 1884 na Peči pri Gor., u. 22. okt. 1959 v Gor., pokopan na Peči. Oče Anton je bil delavec-kmet, mati Ivanka Pavletič. Obiskoval je osn. š. v Mirnu, gimn. v Gor., pravo v Gradcu (promoviral 11. marca 1911). Bil je odvetniški pripravnik v pisarni dr. Henrika Tume. Po prvi svetovni vojni je delal v tajništvu avtonomne goriške uprave, od koder pa so ga Italijani odstranili. Kasneje so ga večkrat aretirali in končno konfinirali, ko je 1941 Italija napadla Jugoslavijo. Kasneje sodeloval z OF. Po vojni je deloval na uveljavljanju slovenstva na ozemlju, ki je ostalo pod Italijo. Pisal je spomine na čas javnega delovanja. V zadnjem času življenja je bil slep. Kot akademik se je B. udejstvoval v Akademskem ferialnem društvu Adrija, ki je največ delovalo s tem, da je ustanavljalo slovenske knjižnice po deželi, njeni člani pa so hodili .predavat. Ko so ustanovili konec leta 1907 v Sovodnjah knjižnico, je B. predaval o samoizobrazbi, podobno je predaval o pomenu knjižnic in čitanja 1908 v Mirniku v Zahodnih Brdih pri otvoritvi knjižnice. Ko je moral prisilno zapustiti službo, se je zatekel h kmetiji, da je preživljal družino. Ukvarjal se je s čebelarstvom, si ustanovil lastno čebelarsko podjetje »Melita«, bil tajnik »Slovenske čebelarske zadruge« v Gorici in pisal o čebelarstvu v Gospodarski list. Politično je bil levičarsko in nacionalno usmerjen, razhajal se je s političnimi nazori dr. Tume, sodeloval z Jožetom Srebrničem.

Prim.: Gabršček II, 248, 271, 360; Umrl je dr. Leopold Bobič, PDk 1959, 252 (23. okt.), 4, s sl.; Goriški zbornik II, 1968, 107–8 (Branko Marušič); podatki sina dr. Radivoja Bobiča, Lj.; GorS 1922, 1, 1.

Ur.