Beda, Francesco (1840–1900)

Beda Franc (Francesco), slikar, r. 29. nov. 1840 v Trstu in tam u. 21. jun. 1900. Slikarstva se je učil 1859–1866 na slik. akad. v Benetkah pri Karlu Blaasu (1815–1894) in se opredelil po svojem učitelju za slikanje zgodovinskih dogodkov in portretov, pozneje (od leta 1876) je slikal v glavnem le genre-motive in pejsaže v maniri Jean-Louisa E. Meissonierja (1815–1891) po naročilih dunajskega trgovca s slikami Wintersteina. V desetletju 1866–1876 je veliko potoval po avstrijskih deželah, zlasti po Hrvatskem in Ogrskem, ter slikal portrete za posamezne odličnike. V tem času je naslikal tudi bogat paravent za cesarico Elizabeto Habsburško. Od njegovih del je omeniti portrete princa Rohana (1871), škofa J. J. Strossmayerja (1872), hrvaškega bana Ivana Mažuranića (1873), grofa Lavala Nugenta (1874) itd., ter oljnate slike: Ljubitelj starin (v dveh variantah), Mali model, Dve ženski pred sliko, Deklamator, Odaliska, Model, Sladkorni obrat, Prejem favoritke, Mučno presenečenje, Učenec, Igranje biljarda, Cesar Karel VI. posluša v avdienci beneške poslance idr. Njegova dela se nahajajo v številnih galerijah in muzejih (Dunaj, Pariz, London. New York, Trst, Zagreb itd.).

Prim.: Vienac zabavi i pouci, V. Zgb. 1873 768; VII, Zgb 1875, 280; L. Mrazović, Obzor, IV, Zgb 1874, štev. 296, 1–2; G. Gairollo, Dizionario biografico universale, I, Milano 1907, 223; Thieme–F. Becker III, 158; G. Garollo, Piccola enciclopedia Hoepli, IV, Milano 1930, 71; É. Bénézit, Diotiannaire critique et documentaire des peintres, sculpteurs, dassignateurs et graveurs I, Paris 1948, 507; ELU I, 301; M. Schneider Portreti 1800–1870, Zgb 1973, 16–18, 100.

Lc.