Novi Slovenski biografski leksikon

V Trstu se je 1917 vpisal na nemško realko, kjer ga je poučeval dunajski portretist Fritz Novotny, slikarstva pa se je učil tudi v zasebni šoli bratov Ivana in Vinka Rendić. 1919–23 je obiskoval idrijsko realko, kjer sta bila njegova mentorja Avgust Bucik in Lojze Spazzapan; 1923 je imel na šoli prvo samostojno razstavo. 1923–27 je obiskoval visoko trgovsko šolo Revoltella v Trstu.

1926 je ilustriral Kolačke, zbirko besedil za pouk slovenščine, ki so jih fašistične oblasti večkrat zasegle. Pri sprejemnem izpitu na beneški akademiji likovnih umetnosti (Accademia di belle arti) so ga zavrnili. V tistem obdobju je prišel v stik s konstruktivisti Avgustom Černigojem, Giorgiom Carmelichem in Emiliom Dariom Dolfijem, a se je od njih kmalu oddaljil. 1927 je bil zaradi objave satiričnega stripa Bu-ci-bu v Novem glasu aretiran in izgnan, zato se je naselil v Ljubljani. Tu je študiral na fakulteti za arhitekturo, ki je ni dokončal, in obiskoval predavanja iz umetnostne zgodovine pri Izidorju Cankarju. Risal je karikature za dnevnik Jutro in skupaj s Filipom Omladičem ustanovil humoristično revijo Skovir. 1929 se je preselil v Zagreb, kjer je z Jankom Pogačnikom ustanovil podjetje Reklamografika, in naprej v Beograd, kjer je sodeloval tudi kot umetniški svetovalec filmske družbe Jugoslavija film (kasneje Gloria film). 1931 se je vrnil v Ljubljano ter oblikoval zaščitni znak in celostno podobo za Radensko; 1932 je ilustriral Miklavževo noč Josipa Ribičiča, ki je bilo prvo v tehniki barvne litografije natisnjeno besedilo v slovenskem prostoru. 1936 je s freskami poslikal kapelico v Zagorju ob Savi, 1938 je pomagal Stanetu Cudermanu pri poslikavi frančiškanske cerkve v Kamniku. 1943 se je vrnil v Trst.

Pisal je tudi likovne kritike za radio in časopise ter se ukvarjal s prevajalstvom. Sodeloval je pri revijah: Naš glas, Kolački, Novi rod, Obzor, Skovir, Goriška pratika, Ilustracija, Čuk na palici, Ljudski tednik, Utripi, Il lavoratore, Samorodnost, Naš rod, Mladika, Mihec in Jakec, Jaselce, Galeb in Pastirček. Opremil je tudi več koledarjev.

Slikal in risal je predvsem krajine in portrete, od petdesetih let 20. stoletja pa v njegovih delih prevladuje socialna tematika. Kot risarja ga označujeta ekspresivna idealizacija in dinamizem v kompoziciji. Ustvarjal je tudi na področju uporabne umetnosti, predvsem plakate. Ilustriral je več kot osemdeset knjig, največ učbenikov za slovenske šole v Trstu. Njegov ilustratorski slog odlikujejo živahna pripovednost, ostra dinamika potez, oblikovna sinteza in čustveni naboj.

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)

Slike

  • Otrok, olje na papirju, 1932.
  • Jutro, olje in svinčnik na lepenki, 1935.
  • Tihožitje z ribami, olje na platnu, 1943.
  • Avtoportret, olje na platnu, 1947.
  • Sesljan, olje in tempera na lepenki.

Ilustracije

  • Ivan Cankar: Il servo Bortolo e i suoi diritti, Gorizia, 1925.
  • Prvi koraki : vesel abecednik našim malim v domačo vajo, Trst, 1926.
  • Domače vaje za naše male, Trst, 1926.
  • France Bevk: Znamenja na nebu, 1–2, Gorica, 1929.
  • Rudyard Kipling: Zakaj – zato, Ljubljana, 1931.
  • Gabriel Scott: Mala trojka, Ljubljana, 1931.
  • Jakob in Wilhelm Grimm: Pravljice, Ljubljana, 1932.
  • Manica Koman: Slike, zgodbe, šale, vse za moje male, Ljubljana, 1932.
  • Petr Nikolaevič Krasnov: Pri podnožju Božjega prestola, Gorica, 1932.
  • Josip Ribičič: Miklavževa noč, Ljubljana, 1932.
  • Adolf Wenig: Živalce in roparji : knjiga pravljic, Ljubljana, 1932.
  • France Bevk: Kozorog : pripovedka, Gorica, 1933.
  • Fran Milčinski: Zlata hruškav, Gorica, 1934.
  • Aleksander Petöfi: Krvnikova vrv, Gorica, 1934.
  • Josip Ribičič: Kralj Honolulu, Ljubljana, 1935.
  • Damir Feigel: Okoli sveta, Gorica, 1935.
  • France Bevk: Stražni ognji, Gorica, 1938.
  • France Bevk: Grivarjevi otroci : povest za mladino, Ljubljana, 1938.
  • Anton Debeljak: Tičistan : bajke, basni, pripovedke, raznih časov razne spletke, Ljubljana, 1940.
  • France Novšak: Alenkina čebelica, Ljubljana, 1941.
  • Danilo Gorinšek: Zlata tička : pesmi za mladino, Ljubljana, 1943.
  • Lojze Zupanc: Vklenjena mladost : povest za mladino, Ljubljana, 1943.
  • Žena v borbi za mir in demokracijo, Trst, 1949.
  • Janez Filipič: Leta človekova, Trst, 1956.
  • Adriano Andrea Vouch - Peruzzi: I drammi dei morti, Trieste, 1957.
  • Josip Kravos: Kuštrava glava : domače in zabavne zgodbe, Gorica, 1972.
  • Milko Bambič: Kralj Honolulu, Trst, 1990 (druga, prenovljena izdaja).
  • Radovan Gobec: Trije muzikanti : mladinska opera, Gorica, 1991.

Samostojne razstave

  • Sežana, Kosovelova knjižnica, 1978.
  • Opčine, galerija pri Skladu Mitja Čuk, 1980.
  • Trst, Kulturni dom, 1985.

Viri in literatura

  • PSBL.
  • ES.
  • Claudio H. Martelli: Dizionario degli Artisti di Trieste, dell'Isontino, dell'Istria e della Dalmazia, Trieste, 2009.
  • Frontiere d'avanguardia : gli anni del futurismo nella Venezia Giulia, Gorizia, 1985.
  • Milko Bambič : 1905–1991 : življenje in delo, Nova Gorica-Trst-Gorica-Čedad, 1992.
  • Marko Vuk, Likovna oprema in ilustracija knjig Goriška matica, Goriški letnik : zbornik goriškega muzeja, 22 (1995), 1997, 273–296.
  • Marko Kravos: Milko Bambič – aprilski človek : zapis ob 100-letnici rojstva, Primorski dnevnik, 26. 4. 2005.
  • Razprta obzorja : tržaški slovenski slikarji, Ljubljana, 2012.
  • Razprta obzorja : umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, Trst, 2012.
  • Ivo Antič: Risar z meje : deset let od smrti Milka Bambiča, Revija SRP, 9, 2001, št. 45/46, 98–101 (september 2012).
Merkù, Jasna: Bambič, Milko (1905–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001460/#novi-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2017). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bambič Milko, slikar, umetnostni kritik, publicist, izumitelj, r. 26. aprila 1905 v Trstu. Oče Jakob, veletrgovec, mati Angela Laurenčič. Osn. š. je obiskoval v Trstu (Ciril Metodova šola na Akvedotu 1911–1916); enoletno nemško pripravnico in I. razred nemške realke v Trstu (1916–1918); 1919 obiskoval slikarsko šolo bratov Rondič v Trstu. Maturiral je na realki v Idriji. Nato je absolviral Trgovsko visoko šolo Revoltella v Trstu. 1927 se je vpisal na arhitekturo v Ljubljani, a je ni dovršil. 1932 je poslušal na filozofski fakulteti v Lj. umetnostno zgodovino. Fran Šijanec piše o njem: »Dolgoletni vodilni ilustrator slovenskega tržaškega tiska Milko Bambič, ki je ostal povezan s tržaškim okoljem najdalje od vseh svojih tovarišev. Ogromno število Bambičevih ilustracij in reportažnih karikatur za dnevni tisk, a tudi v knjižni ilustraciji, kjer je eden naših najbolj domiselnih ilustratorjev, je poln lahkotnega občutja in anekdotskega humorja (mladinska ilustracija). Po obsegu in plodovitosti dekorativno stilizirane uporabne grafike bi se dal primerjati z njim samo še Černigoj« (dr. Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 552). Prve risbe: v dijaškem listu Obzor na realki v Idriji (1922), v Čuku na palci (1923), v Novem rodu (1924). L. 1925 je ilustriral Regentov prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja v italijanščino. V Našem glasu je narisal prvi slovenski strip (risano zgodbo z besedilom) Buci-Bu, ki je farsa Mussolinijeve kariere. Zaradi kulturno-politične dejavnosti (glej knjigo M. Skrap: Uporna mladina) se je moral izseliti v Lj., kjer je živel od 1927 do 1943. V letih 1928–1929 je ilustriral dnevnik Jutro in humoristični list Skovir (odgovorni urednik). V Zagrebu od 1929–1930 umetn. vodja Reklamo-grafike (izdelki v brizgotisku). L. 1931 izdelal celotno reklamo za radensko vodo, lepake za dnevnik Slovenec, za tovarno Peko itd. Ilustrator avantgardne revije Samorodnost (1930) in Ilustracija (1929–1931). Uresničil je prvo mladinsko knjigo v barvni litografiji Miklavževa noč (avtor J. Ribičič). 1935 je prejel prvo nagrado Mladinske matice za slikanico Kralj Honolulu, 1940 pa prvo nagrado Vrtčeve knjižnice za ilustrirano povest Fižolčki. Po povratku v Trst je spet prevzel ilustriranje slovenskega tiska. Vsega skupaj je ilustriral nad sedemdeset knjig. Med temi je tudi zbirka pesmi Tičistan očetovega rojaka dr. Antona Debeljaka. Bambič je tudi izumitelj; ima en jugoslovanski, en angleški in pet italijanskih patentov. Razstavil je na mednarodni razstavi v Bruslju, kjer je bil nagrajen, in na I. razstavi izumov v Ljubljani. Njegova iznajdljivost se kaže v edinstvenem primeru našega periodičnega časopisja, ko je 1957 uvedel barvni IRIS tisk v mladinsko revijo Galeb, pri kateri sodeluje od njene ustanovitve. Oskrbel je tudi večbarvno šolsko berilo Mlado cvetje. Riše z levico in z desnico ter z obema hkrati. Vešč je devetih jezikov. Prevaja pesmi. V rokopisu ima precej prevodov pesmi Aleksandra Blocha in celotno zbirko pesmi Michelle Chaunier; iz te zbirke jih je nekaj izšlo v tisku (Novi list 3. XII. 1949; Prim. dnevnik 12. II. 1960). Bambič je cenjen likovni kritik tudi v italijanski publicistiki, kjer se njegove ocene prevajajo, a tudi objavljajo v slovenščini (gl. Il Miliardo III. štev. 7). Kot publicist piše o umetnosti, tehniki, narodnostnih vprašanjih, šolstvu, prosveti, o tujih mednarodnih velesejmih, o Etruskih in pod. Sodeluje pri listih Gosp., PDk, M(Trst), LdTd. Za GMD je ilustriral znamenite Kolačke Poldeta Paljka (1926), Pri podnožju božjega prestola Krasnova (1932), Rožencvetove Leteče copate (1933), Milčinskega Zlata hruška (1934) in J. Kravosa Kuštrava glava (1972). Psevdonimi: Banetov, Cvetan.

Prim.: Fran Šijanec, Albert Sirk, GZ, Trst, 1952 str. 40; Milko Bambič ilustrira že 35 let, NL 1. X. 1959 (s sl.); O. Č,Obisk pri slikarju Milku Bambiču. Druga njegova plat je izumiteljstvo, PDk 1. II. 1959; Originalna zamisel slikarja izumitelja Bambiča. Elektrolizna ščetka za nego zob, PDk nov. 1960; Jože Koren, Milko Bambič šestdesetletnik, PDk, 9. V. 1965; Mara Dobeljuh, 40 let posvečenih ilustriranju slovenskega tiska, PDk 16. V. 1965; dr. Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 553; M(Trst) 1972; ZbGMD, Gorica 1974, str. 122; F. Stelè, Umetnost v Primorju, Lj. 1960, 98.

Ur.

Uredništvo: Bambič, Milko (1905–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001460/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2017). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine