Primorski slovenski biografski leksikon

Baguer Silverio de, španski grof, ki je prebival v Gorici, lastnik gradu na Dobrovem v Brdih, r. 2. dec. 1838 v Odesi, kjer mu je bil oče Jaime, španski konzul še prej poslanik v Kairu in na Dunaju, u. 27. aprila 1927 v Gorici in tu pokopan. B. je bil v diplomatski službi, nazadnje kot španski poslanik pri Sv. stolici. Ker je bolehal na pljučih, se je prišel zdravit v Gor. v tkz. »avstrijsko Nico«. Tu se je seznanil z rodbino Catterini-Herzberger, ki ni bila plemiška, a je dvorec v Gor. na Katerinijevem trgu po njej imenovan. Imela je še graščino na Blankižu pri Moši (Mossa). Po ustnem izročilu je stari Catterini, ki je bil konec 18. stol. goriški župan, pridobil vsa ta posestva največ s hazardno igro. Njegov sin Giovanni Battista Catterini, tudi velikaš, advokat, je imel hčerko Cecilijo (r. 1849 v gradu na Dobrovem), s katero se je de B. poročil. Iz tega zakona sta se rodili kontesina Elvira (r. 1874), in Mercedes (r. 1875). Po smrti grofice Cecilije (1919) in grofa de B. (1927) je vso grofovo zemljo po Brdih (v Fojani, Kozarnem, Gonjačah) z dobrovskim gradom vred podedovala hči Elvira. Toda 1929 se je ta poročila s kontraadmiralom Carlom Brigitom (Brigita), a njena sestra Mercedes 1. 1902 z baronom Herbertom Baumom v Gor. Ta Baum, r. 1872 v Dunajskem Novem mestu, je bil več let gor. dež. glavar, nekaj časa tudi tolminski okrajni glavar. Od njegovih potomcev danes še živi v Gor. sin Giovanni. B. je bil zlasti v Fojani lastnik celih naselij kolonov, s katerimi je bil povezan s posebnimi kmetskimi pogodbami. To zemljo so fojanski kmetje odkupili v letih 1941 in 1942 od lastnice Elvire B. V jeseni, v času trgatve, so Baguerjevi po navadi bivali v gradu na Dobrovem, v katerem so imeli v takem času izobešeno špansko zastavo. V gradu je B. imel manjši muzej v viteški dvorani, važna v njem je bila bogata numizmatična zbirka, izdelki iz keramike (kipci, posoda, majolike, terakote iz Rima in Ogleja itd.), slike na steklo, oljne slike, gobelini (ki so jih odnesli Italijani med prvo svet. vojno) itd. Popis teh zbirk je vseboval katalog, brošura, ki je brez navedbe letnice izšla pod naslovom: »Catalogo del Museo del Castello di Dobra (presso Cormons), fondato nel 1885 dal Conte Silverio de Baguer - Gorizia, tip. Seitz ed.« Na sredi dvorane je bil postavljen lesen Trojanski konj, prinesen iz Egipta (uničen ob koncu 2. svetovne vojne), ki je zaradi velikosti vzbujal posebno pozornost. V GorKnj je misal, ki je služil za mašo v grajski kapeli sv. Antona spoznavalca v južnem delu obzidja (danes v razvalinah). Grofje so občevali v nemščini, franc. in italj. Geslo: Delo je sreča. Zaradi zaslug pri ustanovitvi Obrtniškega podpornega društva je bil vpisan v »Zlato knjigo«. Portretiral ga je Italico Brass.

Prim.: Ustni viri: Giovanni Baum, Gorica; Martin Gmajnar, dolgoletni sluga pri B.; cit. brošura o muzeju; Ludvik in Ciril Zorzut, Svobodni kmetje, Dobrovo v Brdih 1974, 13–16; Cossar, Arte, 385, 388, 421.

Zo.

Zorzut, Ludvik: Baguer, Silverio de, grof (1838–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001390/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. avgust 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine