Auersperg Attems, Marija Rozalija, grofica (1816–1880)
Vir: zasebna last

Novi Slovenski biografski leksikon

1839 se je poročila z Antonom Aleksandrom Auerspergom, znanim kot Anastasius Grün. Bivala sta na Dunaju,v Gradcu, na gradu Šrajbarski turn in v dvorcu Dornava, katerega lastnica je bila Marija Auersperg Attems. 1859 se jima je rodil sin Teodor (u. 1881).

Podatkov o njenem življenju je malo; glavne dogodke lahko rekonstruiramo po življenju njenega moža. Ni znano, kje se je šolala, najverjetneje pa njeno slikarsko znanje ni bilo pridobljeno na kateri od slikarskih šol, saj za plemkinje to ni bilo običajno. Da se je s slikarstvom ukvarjala več kot le za občasno zabavo, kaže tudi to, da je v slikanju poučevala mlado sorodnico Marijo Ano Gertrudo Attems Vandur. Na Dunaju je gotovo srečevala profesorje s slikarske akademije, kjer so takrat že poučevali slikanje cvetličnih tihožitij; verjetno je poznala tako ustanovitelja te šole Johanna Baptista Drechslerja kot tudi njegovega učenca in naslednika Sebastiana Wegmayrja. Znan ji je bil gotovo tudi priljubljeni graški slikar Franz Xaver Petter, morda pa se je seznanila tudi s Cornelisom Johannesom van Hulstijnom; vplivi vseh teh slikarjev se namreč kažejo v njenem slikarstvu.

Posvečala se je predvsem žanru. Slikala je cvetlična tihožitja in interierje manjših formatov, v poznih letih pa se je ukvarjala tudi s fotografijo (serija posnetkov grajskih interierjev v albumu Dornau/Dornava). Njena cvetlična tihožitja poleg slikarskega znanja odražajo izreden čut za opazovanje in naturalizem ter temeljito botanično znanje, ki ga je uporabila tudi pri načrtovanju vrtov na Šrajbarskem turnu in v Dornavi. Kombinacije cvetja je najverjetneje izbirala v skladu s simboliko, značilno za obdobje bidermajerja. V začetku je verjetno izbirala motive iz kakšnega albuma predlog za cvetlična tihožitja ali iz botaničnih katalogov rastlin za naročanje semen, ki sta jih z možem uporabljala pri oblikovanju vrtov, kasneje pa je cvetje slikala po naravi. Njeno delo je še interier z gradu Šrajbarski turn, ki v bidermajerski tradiciji realistično prikazuje eno od soban. V zbirki Narodnega muzeja Slovenije obstajata še dva interierja, ki pa ji jih ne moremo z gotovostjo pripisati.

Med tehnikami se je najpogosteje odločala za olje na lepenki, lesu ali platnu. Slike je signirala z monogramom MAA in datirala. Večina ohranjenih slik je nastala v štiridesetih letih 19. stoletja, kot kažejo arhivski viri, pa je bil precejšen del njenega opusa izgubljen ali uničen.

Njena dela hranijo Narodna galerija (štiri cvetlična tihožitja), Narodni muzej Slovenije (dve tihožitji, morda še dva interierja), SAZU (dve cvetlični tihožitji) in Landesgalerie am Joanneum, Graz (interier s Šrajbarskega turna).

Viri in literatura

  • ZAL, Lazarinijeva genealoška zbirka III.
  • Rudolf List: Kunst und Künstler in der Steiermark, Ried im Innkreis, 1967–1982.
  • Heinrich Fuchs: Die österreichischen Maler des 19. Jahrhunderts, Wien, 1978–1979.
  • Josef Andreas Janisch: Lexikon von Steiermark, Graz, 1978.
  • Allgemeines Künstlerlexikon, Leipzig, 1992.
  • Anton Graf Auersperg †, Laibacher Zeitung, 14. 9. 1876.
  • Anastasius Grün: Anastasius Grüns Werke in sechs Teilen, I., Berlin-Leipzig-Wien-Stuttgart, 1909, 49–50.
  • Ludwig Schiviz von Schivizhoffen: Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz, 1909.
  • Josip Mantuani: Seznam muzejskih slik, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 2-3, 1921–1923, 21–22.
  • Wilhelm Suida: Die Landesbildergalerie und Skulpturensammlung in Graz, Graz, 1923, 207.
  • Viktor Steska: Slovenska umetnost : slikarstvo, 1, Prevalje, 1927, 277.
  • Marijan Marolt: Dekanija Vrhnika, Ljubljana, 1929, 62–63.
  • France Stele: Politični okraj Kamnik, Ljubljana, 1929, 400, 405, 408–10.
  • France Stele: Monumenta artis Slovenicae : II : slikarstvo baroka in romantike, Ljubljana, 1938, 30.
  • France Stele: Slovenski slikarji, Ljubljana, 1949, 94.
  • Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana, 1966, 162.
  • Emilijan Cevc: Likovna umetnost v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem, Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, Ljubljana, 1978, 68–72.
  • Vasilij Melik: A. A. Auersperg in slovenski narod, Zgodovinski časopis, 41, 1987, 286, 293.
  • Ulrike Frank, Ferdinand Šerbelj: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2, , 1990, 152.
  • Barbara Jaki: Meščanska slika : slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Ljubljana, 2000, 42–49.
  • Maja Lozar Štamcar: Upodobitev bidermajerskega interierja z gradu Šrajbarski turn, Acta historiae artis Slovenica, 8, 2003, 125–139.
  • Miha Preinfalk: Auerspergi : po sledeh mogočnega tura, Ljubljana, 2005, 208–209.
  • Grofičini šopki : Marija Auersperg Attems, Kranj, 2009.
  • Lidija Tavčar: Grofičinim šopkom ob rob : neobjavljeni tihožitji Marije Auersperg Attems, Acta historie artis Slovenica, 14, 2009, 171–177.
Kos, Mateja: Auersperg Attems, Marija Rozalija, grofica (1816–1880). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001010/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2017). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine