Akrapovič, Igor (1959–)
Foto © Blaž Samec

Novi Slovenski biografski leksikon

1977 je končal srednjo elektrotehniško šolo v Ljubljani. Sprva je bil zaposlen v očetovi delavnici za brizganje plastike v Buzetu na Hrvaškem, kjer je bilo zaposlenih 55 delavcev. Njegova velika strast so bili motorji in motociklistične dirke. Postal je vrhunski dirkač. Na dirkah (tekmoval je v obdobju 1977–1989) je osvojil številne naslove v različnih razredih na lokalni in mednarodni ravni. Pridobil si je veliko tehničnega znanja in izkušenj na področju predelovanja (tuninga) motornih koles. Po zaključku tekmovalne kariere je 1990 ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov za dirkalna motorna kolesa. Sprva jih je za tekmovalne ekipe izdeloval samo po naročilu. Uspehi teh ekip, nenehno izpopolnjevanje izdelkov in številne inovacije (npr. zamenjava jekla z novimi materiali, kot so karbon oz. ogljikova vlakna in titan) so mlademu podjetju 1993 omogočile sklenitev pogodbe o sodelovanju z družbo Kawasaki Deutschland. Uspešno sodelovanje s tem podjetjem in nadpovprečni rezultati preizkusov so vodili k novim pogodbam oziroma naročilom. Z vrhunskimi izpušnimi sistemi – izdelovali so jih je pod blagovno znamko Scorpion – je podjetje opremljajo tekmovalne ekipe Kawasaki, Yamaha, Suzuki, Ducati in Honda v seriji tekmovanj prvenstva Pro Superbike. Njihovi uspehi so večali prepoznavnost, ugled in prihodke podjetja. 1997 je Akrapovič razvil lastno proizvodnjo titanskih cevi in cevi iz nerjavnega jekla. To je omogočalo večjo svobodo pri konstruiranju, boljši nadzor kakovosti in neodvisnost od dobaviteljev. S širitvijo in avtomatizacijo proizvodnje, povezane z uvajanjem novih tehnologiji, so izjemno kvalitetni izpušni sistemi postali dostopni širšemu krogu kupcev. Tega leta so zaradi že registrirane in zaščitene blagovne znamke Scorpio podjetja Ford morali opustiti prvotno ime svoje blagovne znamke. Akrapovič je ime Scorpio, tj. škorpijon, povezoval s svojim družinskim priimkom. Akrep namreč v turščini pomeni škorpijon. Njihovi izpušni sistemi se od tedaj dalje prodajajo pod blagovno znamko Akrapovič. Moštvo Kawasaki jih je 1997 začelo uporabljati tudi v najmočnejšem tekmovalnem razredu Superbike. 1999 so že vsa japonska moštva v tem razredu uporabljala Akrapovičeve izpušne sisteme. To jim je utrlo pot tudi v kraljevski razred motociklističnega dirkanja Moto GP. Leto 1999 je bilo prelomno tudi za širitev podjetja, ki je pridobilo nove, sodobno opremljene proizvodne prostore v Malem Hudem pri Ivančni Gorici. Številni uspehi na najprestižnejših motociklističnih tekmovanjih so pripomogli, da je podjetje postalo dobavitelj in razvojni partner najuglednejših svetovnih proizvajalcev športnih motornih koles (Kawasakija, Honde, Suzukija in Yamahe). Od 2002 izdelujejo izpušne sisteme tudi za športne avtomobile. 2004 so jih pričeli izdelovati tudi za dirkalnike, ki tekmujejo v formuli 1. Prvo pogodbo so sklenili z moštvom Bar Honda. Za uspešno vodenje podjetja in razvojne dosežke je bil Akrapovič imenovan za podjetnika leta 2004, 2005 pa je po izboru bralcev Dela postal osebnost leta. Pod njegovim vodstvom je podjetje, ki se je 2007 preoblikovalo v delniško družbo, delovalo do 2009, ko se je z odprtjem najsodobnejšega laboratorija za raziskavo materialov in obrata livarne titana Akrapovič odpovedal vodenju in se posvetil predvsem razvoju novih izdelkov. Podjetje je razširilo svojo dejavnost. Sodeluje s podjetji, ki izdelujejo opremo za medicino, termoelektrarne, letalsko industrijo in druge panoge. Za promocijo svojih izdelkov od 2007 izdaja lastno polletno revijo, sprva z imenom Sharp End, od 2011 pa z naslovom Akrapovič Lifestyle Magazine.

Viri in literatura

Janez Zupančič: Rojene multinacionalke – primer Akrapovič d. o. o., Ljubljana, 2004 (diplomsko delo na FDV).
Igor Akrapovič – osebnost leta 2005 : najboljše izpušne sisteme izdelujejo pri Akrapoviču, Dolenjski list, 19. 1. 2006.
Hermann Simon: Skriti zmagovalci 21. stoletja : kako obvladovati svetovne trge – in kako to uspeva tudi majhnim (z dodatkom Danice Purg o skritih zmagovalcih v Sloveniji), Ljubljana, 2010.
http://www.podjetnik.si/default.asp?ClanekID=1505 (februar 2013).
http://www.akrapovic.com/en/pages/default.aspx (spletna stran podjetja, februar 2013).
Grum, M., Kraigher, R.: Akrapovič, Igor (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000280/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine