Novi Slovenski biografski leksikon

V gimnaziji se je kot 16-letni dijak, član Preporoda, prostovoljno vključil v Murnikov bataljon na Koroškem. Medicinsko fakulteto je obiskoval v Zagrebu, kjer je 1928 tudi promoviral. Nato je dve leti opravljal sekundarij v splošni bolnišnici. Od 1932 do odhoda v partizane je bil zdravnik pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Bil je tajnik takratne zdravniške zbornice. V OF se je vključil 1941, ko je postal tudi član matičnega odbora zdravnikov. 1942 so ga okupatorji internirali v Gonars, 17. julija 1943 pa se je vključil v NOV. Najprej je deloval v Partizanski bolnišnici Jelendol, nato v štabu Cankarjeve brigade 18. divizije. Napredoval je na mesto sanitetnega referenta ter načelnika sanitetnega odseka in zaledne sanitete kot major v glavni štab Slovenije. Iz slovenske vojske je bil v avgustu 1944 prestavljen v sanitetni oddelek pri predsedstvu SNOS. Za ministra za narodno zdravje prve vlade Ljudske republike Slovenije je bil imenovan 3. maja 1945. V teh povojnih letih se je lotil obnove organizacije zdravstvene službe. Bil je dosleden, načelen, brezkompromisen, delaven, vztrajen in temeljit pri svojem delu. Minister za zdravstvo je bil do 1950, ko je prevzel mesto ministra za socialno varstvo Slovenije. 1951 je bil zadolžen za ustanovitev Centralnega higienskega zavoda Slovenije, ki ga je nato vodil do upokojitve 1961. Ustanovil je tudi devet higienskih zavodov v različnih regijah Slovenije ter bil do 1956 tudi republiški sanitarni inšpektor. Ustanove in funkcije, katerih nosilec je bil, so zahtevale nenehno sodelovanje in odgovornost za celotni jugoslovanski prostor. Po osvoboditvi je bil član glavnega odbora OF, večkratni podpredsednik odbora za zdravstvo ljudske skupščine LR Slovenije, predsednik upravnega odbora zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo SFRJ, poslanec ustavodajne skupščine, nato poslanec I., II. in III. sklica ljudske skupščine Slovenije ter član fakultetnega sveta Medicinske fakultete. Član sveta republike je bil vse od 1975. Opravljal je odgovorne upravne, politične in družbene funkcije. Deloval je v Rdečem križu Slovenije na zvezni ravni. Prizadeval si je za izgradnjo Mladinskega zdravilišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Prejel je številna državna odlikovanja in družbena priznanja. Je nosilec partizanske spomenice 1941. Bil je častni občan Ajdovščine in Ljubljane, častni član Slovenskega zdravniškega društva, častni član Rdečega križa Jugoslavije in častni član Zveze društev medicinskih sester Slovenije.

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Dr. Marjan Ahčin : 70-letnik, Delo, 12. 8. 1973.
Anton Dolenc: Dr. Marjan Ahčin – osemdesetletnik, Delo, 12. 8. 1983.
Dr. Marjan Ahčin, Delo, 6. 10. 1988.
Dr. Marjan Ahčin – Matjaž (1903–1988), Zdravstveni vestnik, 58, 1989, št. 5, 186–187.
Zupanič Slavec, Zvonka: Ahčin, Marjan (1903–1988). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000240/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine