Ahčin, Ivan (1897–1960)
Vir: © Muzej novejše zgodovine, Ljubljana

Novi Slovenski biografski leksikon

Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican najprej v Romunijo, kjer je nevarno zbolel za trebušnim tifusom, nato pa je bil premeščen na italijansko fronto. Po vojni je vstopil v semenišče kot član znamenitega vojaškega letnika ljubljanskih teologov. 1921 je bil skupaj z bratom Vinkom v Domžalah posvečen za duhovnika, 1925 pa je doktoriral z disertacijo Prerok Izaija o mesijanskem kraljestvu. Kot kaplan je najprej služboval v Mokronogu, nato pa pri sv. Petru v Ljubljani. Na posredovanje prošta Andreja Kalana ga je škof Anton Bonaventura Jeglič poslal na študijsko potovanje v Francijo, Veliko Britanijo, Belgijo in Nemčijo, kjer je proučeval moderno časnikarstvo in se poglobil v sociologijo. 1929 je postal zunanjepolitični urednik Slovenca, 1930–41 je opravljal funkcijo glavnega urednika Slovenca, 1929–40 pa je bil skupaj s Stankom Gogalo in Janezom Fabijanom tudi sourednik Časa. Na ljubljanski teološki fakulteti je predaval socialno filozofijo. Bil je tesen sodelavec Antona Korošca in se je štel za dediča njegovih političnih nazorov. Z njim je delil močan odpor do komunizma in prostozidarstva, kar je razvidno tudi iz njegove publicistike. Srbsko prevlado v kraljevi Jugoslaviji je ostro odklanjal »kot nesprejemljivo za svobodo slovenstva«. Zagovarjal je stališče, da mora biti na čelu Slovenske ljudske stranke duhovnik, zato je po Koroščevi smrti prišel v spor z Mihom Krekom. 1941 je napisal spomine na Korošca, ki predstavljajo zametek nedokončane biografije. 1942 se je umaknil v Rim, od koder je krajše obdobje še pošiljal prispevke za Slovenca. Po vojni je ostal v tujini in kot profesor predaval na slovenskih begunskih semeniščih: najprej v Pragliji (1945) in Brixnu (1947), od 1948 pa v Argentini, v San Luisu (do 1951) in Adroguéju (do 1960). Ko je poučeval v Pragliji in Brixnu, je napisal poglobljeno delo o pedagogiki, ki sicer ne prej in ne pozneje ni bila v ospredju njegovega zanimanja. Njegova Pedagogika je poskus sinteze katoliške pedagoške teorije. Vsebuje dosledno predstavitev katoliške pedagoške doktrine in hkrati avtorjeve osebne poglede na vzgojo in izobraževanje. Med pedagogikami ima Ahčinova posebno mesto tudi zato, ker ni delo šolanega strokovnjaka za to področje in ker je nastala v skromnih razmerah brez ustrezne literature.

Na Krekovih krščanskosocialnih temeljih je soustanovil in vodil društvo Družabna pravda. 1955–60 je urejal glasilo slovenskih duhovnikov v zamejstvu Omnes unum (Todos uno). Od 1959 je bolehal za črevesnim rakom in za njegovimi posledicami tudi umrl.

Dela

Boljševiška mladina, Ljubljana, 1936.
Komunizem, največja nevarnost naše dobe, Ljubljana, 1939.
Krščanska sociologija, Ljubljana, 1940.
Prostozidarstvo, Ljubljana, 1941.
Pedagogika, Praglia-Brixen, 1945–1947 (hrani Slovenski šolski muzej).
Ob jubileju papeških socialnih okrožnic »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno« 1891–1931–1951, Buenos Aires, 1951.
Sociologija, I–II, Buenos Aires, 1953–1955 (prva knjiga 1953; druga knjiga, prvi in drugi snopič 1955).
Socialna ekonomija, Buenos Aires, 1958.

Viri in literatura

NŠAL, rojstna in krstna knjiga župnije Mengeš.
Enciklopedija Slovenije.
Rudolf Smersu: Profesor dr. Ahčin na bolniški postelji, Misli (Melbourne, Avstralija), 8, 1959, št. 6, 11.
Franc Gnidovec: Ob grobu prof. dr. Ivana Ahčina, Omnes unum = Todos uno (Buenos Aires), 7, 1960, 65–69.
Ruda Jurčec: Dr. Ivan Ahčin, Zbornik Svobodne Slovenije (Buenos Aires), 12, 1961, 210–213.
Ruda Jurčec, Skozi luči in sence, I–III, Buenos Aires, 1964–1969.
Ivan Ahčin: Izgubljeni spomin na dr. Antona Korošca : iz zapuščine Ivana Ahčina, Ljubljana, 1999.
Edvard Protner: »Pedagogika« dr. Ivana Ahčina – doslej nepoznano delo slovenske povojne pedagoške misli, Šolska kronika, 12, 2003, št. 1, 11–30.
Andrej Rahten: Koroščev vrhovni časnikar : življenje in delo dr. Ivana Ahčina, Tretji dan, 40, 2011, št. 7/8, 75–85.
Rahten, Andrej: Ahčin, Ivan (1897–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000230/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine