Adžić Ursulov, Bjanka (1950–)
Foto © Igor Modic

Novi Slovenski biografski leksikon

1978 je doštudirala kot akademska slikarka kostumografinja na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu v razredu prof. Dušana Ristića s kostumografijo za opero Kronjanje Popeje Claudia Monteverdija. Uprizorjena je bila v operi srbskega narodnega gledališča v Beogradu. Tri leta prej je študirala etnologijo, odločala pa se je še med študijem dramaturgije na Akademiji dramskih umetnosti (za sprejemni izpit je pisala avtorsko dramo) in slikarstva. Odrske umetnosti so jo pritegnile že v gimnazijskih letih, ko je v Mini teatru v Osijeku (med sodelavci so bili tudi poznejši ustanovitelji in nosilci znane zagrebške gledališke skupine Kugla glumište) sooblikovala scene in kostume za posamezne uprizoritve, sodelovala pa je tudi pri pisanju scenarijev in nastajanju drugih uprizoritvenih sestavin.

Od 1982 je navzoča v slovenski kinematografiji, od 1985 pa na slovenskih gledaliških odrih (Slovensko mladinsko gledališče – SMG, SNG Opera, SNG Drama, Ljubljana, Mladinsko gledališče ljubljansko – MGL itd.). Sodelovala je z režiserji: Ljubišo Ristićem (Lojze Kovačič: Resničnost, SMG, 1985; Nada Kokotović, Ristić: Levitan, SMG, 1985), Dušanom Jovanovićem (mdr. Nikolaj Vasiljevič Gogol: Revizor, SNG Drama, 1997; Jovanović: Kdo to poje Sizifa, SNG Drama, 1997; William Shakespeare: Kralj Lear, SNG Drama, Cankarjev dom, MGL, 1992; Luigi Pirandello: Kaj je resnica, MGL, 1992; Sam Shepard: Pokopani otrok, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, 1992; Eugene Gladstone O'Neill: Dolgega dneva potovanje v noč, Slovensko stalno gledališče Trst, 1991), Matejo Koležnik (mdr.: Martin McDonagh: Kripl z Inishmaana, MGL, 2002; Ronald Schimmelpfennig: Push up 1-3, Prešernovo gledališče Kranj, 2003; Molière: Šola za žene, SNG Drama, Ljubljana, 2003; Miller: Smrt trgovskega potnika, SNG Drama, Maribor, 2004), v zadnjih letih pa tudi z Matjažem Zupančičem (mdr. Andrej Rozman, Peter Božič: Neron, SNG Drama, 2009; Harold Pinter: Vrnitev domov, SNG Drama, 2008) in Januszem Kico (mdr. Henrik Ibsen: Peer Gynt, SNG Drama, Maribor, 2009; Thomas Bernhard: Moč navade, SNG Drama, 2008; Arthur Schnitzler: Prostrana dežela, SNG Drama, 2006).

Sodelovala je z vsemi vodilnimi gledališči nekdanje Jugoslavije (v zadnjem času je npr. sodelovala z gledališčem Ulysses), kot tudi Italije, Avstrije (2000–06 sodelovanje z Jochenom Ulrichom v gledališčih v Innsbrucku (Tiroler Landestheater), predvsem s predstavo Casanova, in v Linzu od 2006 naprej z Mussetovim Lorenzacciem in Beethovnovim Fideliom ter drugimi produkcijami), Velike Britanije in Nemčije (od 1994 kot operna in baletna kostumografka mdr. pri kölnski operi in Tanz_-Forumu). V drugi polovici 90. let 20. stoletja je pogosto sodelovala z gledališči v Franciji (mdr. Centre Chorégraphique National d'Orléans, Comédie de Saint-Étienne, Théâtre de la Ville v Parizu, Festival d'Avignon, Théâtre Vidy-Lausanne) in s filmskimi producenti v ZDA (2009 je sodelovala tudi pri gledališki uprizoritvi Medeje v Los Angelesu).

V dosedanji karieri je zasnovala kostume za sto šestdeset gledaliških in opernih produkcij (od tega 70 slovenskih), devet filmov (Eva, Viba film, 1983; Butnskala, Viba film, 1985; Hudodelci, koprodukcija, 1987; Rojevanje Leara, E-motion film, 1993; Tea, Gustav film, 2006; Prehod, A Atalanta, 2008 in Neke druge zgodbe, koprodukcija, 2010), dva televizijska filma (Beograde, dobro jutro, RTV Beograd, 1986 in Kraj partije, TV Novi Sad, 1988) in scenografijo za štirideset predstav. Njene nepozabne stvaritve vključujejo tudi: Shakespearjev Vihar (odprl sezono 2000 v Globe Theather), novoletni koncert v Dunajski državni operi z Dunajsko filharmonijo (2001) in predstavo Le Petite Psaume du Martin Josefa Nadja za Beneški bienale (2001).

1987 je prejela nagrado za najboljšo kostumografijo na slovenskem filmskem festivalu, 1994 je bila v reviji Teater heute uvrščena med deset najboljših evropskih oblikovalcev, nagrado Prešernovega sklada za dosežke na področju gledališke kostumografije (1997) pa je dobila za izdelavo zgodovinskih kostumov (brez ilustracij oz. posnemanja fotografij iz obravnavanega zgodovinskega obdobja) za Krleževo dramo V agoniji (Slovensko stalno gledališče, Trst). Za delo pri filmu Prehod (2008) je dobila nagrado zlata Afrodita na Mednarodnem filmskem festivalu na Cipru. Vselej se veseli sodelovanja pri uprizoritvah klasičnih dram Shakespeara, Čehova in Becketta. Za slednjega se je pridružila režiserju Jozsefu Nagyu pri mednarodni koprodukciji Hommage à Beckett (premiera v Lozani, 1997).

Je tudi profesorica kostumografije na Inštitutu Akademije za vizualne umetnosti v Ljubljani.

Viri in literatura

Slavko Pezdir: Likovnost iz dramaturgije – Bjanka Ažić Ursulov, Delo, 11. 2. 1997.
Akademija za vizualne umetnosti: http://ava.si/bjanka-adzic/ (september 2011).
Gledališče Ulysse: http://www.ulysses.hr/?page_id=59 (september 2011).
Hrvatsko narodno kazalište Rijeka: http://www.hnk-zajc.hr/Default.aspx?art=1930 (september 2011).
International Movie Database: http://www.imdb.com/name/nm0012554/ (september 2011).
Portal slovenskega gledališča: http://www.sigledal.org/geslo/Bjanka_Ad%C5%BEi%C4%87_Ursulov (september 2011).
Slovenski filmski center: http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=13 (september 2011).
Meden, Ahac: Adžić Ursulov, Bjanka (1950–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000140/#novi-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine